Ključne informacije občasnim prirediteljem ob prirejanju klasičnih iger na srečo (srečelov, tombola)

Kdo lahko občasno prireja klasične igre na srečo?

Društva in neprofitne humanitarne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu in dovoljenjem ministrstva za finance.

Vloga za dovoljenje ministrstva za finance

Vse informacije so dostopne na strani Igre na srečo.

Prirejanje brez dovoljenja ministrstva za finance (20. člen ZIS)

Društva in organizacije, tudi tista brez statusa delovanja v javnem interesu, lahko enkrat letno izvedejo tombolo ali srečelov v okviru svojega enodnevnega kulturnega ali zabavnega programa - v primeru večdnevnih prireditev, le v okviru prireditve enega dne (srečke sme prodajati samo ta dan). Pri tem vrednost vseh izdanih srečk ne sme preseči 5000 evrov, posamezni dobitki pa morajo biti manjši od vrednosti 300 evrov. Kadar je vrednost posameznega dobitka enaka ali višja od navedenega zneska (velja tudi za donirane ali sponzorirane dobitke), mora občasni prireditelj pridobiti dovoljenje pristojnega ministrstva ne glede na skupno vrednost izdanih srečk.

Število prireditev

Enkrat letno v okviru enodnevnega kulturnega ali zabavnega programa - v primeru večdnevnih prireditev, le v okviru prireditve enega dne.

Kdo ne sme prirejati občasnih klasičnih iger na srečo?

Gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, druge ne navedene organizacije (na primer šole, cerkvene organizacije, domovi starejših občanov, in podobno) in fizične osebe.

Vrednost posameznih dobitkov večja ali enaka 300 evrov

Potrebno je dovoljenje ministrstva za finance, ne glede na skupno vrednost izdanih srečk.

Skupna vrednost izdanih srečk večja od 5000 evrov

Potrebno je dovoljenje ministrstva za finance, četudi vrednost posameznih dobitkov ne bi znašala 300 evrov ali več.

Pravila klasičnih iger na srečo

Pravila sprejema organ prireditelja določen z njegovim splošnim aktom.

Pravila morajo vsebovati vsebine naštete v 21. členu ZIS.

Pravila potrjuje nadzorni organ (Posebni finančni urad). Potrditev pravil klasične igre na srečo in žrebne komisije.

Objavljena morajo biti na krajevno običajen način in predložena udeležencem na vpogled povsod, kjer se prodajajo srečke.
Ko se srečke že prodajajo, pravil ni dopustno spreminjati.

Žrebanje

Potrebno je zagotoviti javno žrebanje (na prireditvi pred udeleženci, v posebnem za to namenjenem prostoru z možno prisotnostjo udeležencev ali neposredni televizijski prenos žrebanja). Nadzor nad žrebanjem izvaja tričlanska komisija, ki jo je določil občasni prireditelj s sklepom (člani komisije ne smejo biti člani organa, ki je sprejel sklep o prireditvi).

Davčne obveznosti

• Davek od iger na srečo: zavezanec za davek od iger na srečo je občasni prireditelj klasičnih iger na srečo, ki mora obračunati davčno obveznost za koledarski mesec. Obračun mora predložiti v petih dneh po poteku meseca, za katerega je sestavljen obračun. Davek ugotavlja za celotno davčno obdobje in se ne more ugotavljati le za del tega obdobja. Poleg mesečnega je potrebno sestaviti še letni obračun davka, ki je dokončni obračun za preteklo leto in mora biti finančnemu uradu predložen do 20. marca tekočega leta. Obračun mora predložiti ne glede na to, ali je dolžan plačati davek ali ne. Davek mora biti plačan v petih dneh po poteku meseca, v katerem je prejel vplačila za udeležbo pri igrah na srečo.
• Davek na dobitke od iger na srečo:
  Dobitek višji ali enak 300 evrov ne glede na njegovo obliko (denar, blago, pravica ali storitev): zavezanec za davek je fizična oseba – dobitnik, plačnik davka je prireditelj. Prireditelj davek izračuna, odtegne in plača z davčnim odtegljajem, ki se šteje za dokončni davek. Davek izračuna in odtegne od vsakega posameznega dobitka na dan izplačila dobitka, plača pa najpozneje prvi delovni dan po izplačilu dobitka. Prireditelj mora ob izplačilu dobitka predložiti davčnemu zavezancu podatke o odtegnjenem davčnem odtegljaju ter druge podatke, ki vplivajo na višino davčnega odtegljaja. Davčna osnova je vrednost pridobljenega dobitka. Če je dobitek stvar, storitev ali pravica, se za namene obdavčitve kot vrednost pridobljenega dobitka upošteva njegova tržna vrednost, povečana s koeficientom davčnega odtegljaja, ki znaša 1,1765 (Koeficient davčnega odtegljaja 1,1765 = 100/(100 – stopnja davka) = 100/(100-15)).

Dobitek na srečo se ne obdavči, če je vrednost dobitka manjša od 300 evrov.

Od prihodkov, doseženih s prodajo srečk, zmanjšanih za izplačane dobitke, mora prireditelj v skladu s posebnim zakonom vplačati pet odstotkov:
• prireditelj s področja športa na račun fundacije za financiranje dejavnosti športnih organizacij,
• prireditelj z drugih področij na račun fundacije za financiranje dejavnosti invalidskih in humanitarnih organizacij.

Dodatne informacije – kontakt

Posebni finančni urad, Gospodinjska 8, Ljubljana

Telefon: 01/583 02 00

e-pošta: pfu.fu@gov.si